Nahajate se na arhivskih spletnih straneh Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS), ki se od 2020 ne spreminjajo. Za aktualne vsebine obiščite www.djs.si.

This is the archived website of the Nuclear Society of Slovenia (NSS) that has not been updated since 2020. For up-to-date content, please visit www.djs.si.

Vprašanja in odgovori glede nesreče v Černobilu

HBO miniserija Černobil je prenekateremu gledalcu vzbudila razna vprašanja v zvezi z nesrečo, jedrsko energijo in povezavo med dramo in resnico. Da bi razrešili vprašanja, smo člani Društva jedrskih strokovnjakov (DJS) vzpostavili klepetalnico, kjer vam bomo v obliki odgovorov pomagali razbiti nekaj mitov, predstavljenih v seriji.

Klepetalnica bo odprta predvidoma do konca avgusta 2019. Nekaj osnovnih informacij o nesreči si lahko preberete na spletni strani DJS - Koristne povezave in poljudne inforamcije o naukih Černobila

Člani DJS bomo uporabljali imena oblike DJS:< ime>, na primer DJS:Anže, DJS:Aljaž, DJS:Jan in DJS:Bor. Komentarjev ostalih uporabnikov, ki bodo uporabljali imena podobne oblike, ne bomo odobrili.

Koristne povezave in poljudne inforamcije o naukih Černobila

Sistematični opis netočnosti in dramatizacije dogodkov v seriji: Forbes - Why HBO's Chernobyl gets nuclar so wrong .

Realen opis dogodkov, ki so prikazani v posameznih delih serije: Fissioreaktori - HBO's mini series Chernobyl .

31 Comments

Type Comment Here (at least 3 chars)

Matjaz

Ali bi gasilec lahko na kozi odnesel toliko kontaminacije (ki se je ne bi dalo umiti), da bi bilo nevarno stati tik ob njem? Recimo, na fizicnih poskodbah koze, ki jih je teze dobro ocistiti? Ali pa v pljucih, od vdihanih in zalepljenih dimnih delcev?

DJS:Jan

Hvala za prvo vprašanje! Odgovor ni zelo enostaven. Poleg tega, da so prejeli eksterno dozo sevanja iz okolice in interno dozo preko vdihavanja, so se njihova telesa in oblačila kontaminirala. To pomeni, da so se dobesedno “umazala” z radioaktivnimi snovmi, ki so v okolico uhajale iz reaktorja. Te snovi so sevale tudi po tem, ko so gasilce pripeljali v bolnišnico. Njihova oblačila so še danes v kleti bolnišnice in še vedno radioaktivna. Se je pa količina sevanja in s tem nevarnost za druge bistveno zmanjšala, ko so gasilce slekli in dekontaminirali (oprali). Profesor Robert Peter Gale iz UCLA, ki je zdravil paciente, obsevane v prvih dneh po nesreči, je v svojem pismu, objavljenem v Chernobyl, the HBO miniseries: Fact and fiction (Part II) zapisal, da je bila kontaminacija večinoma površinska in enostavno odstranljiva z rutinskimi dekontaminacijskimi postopki. Žrtve zato po dekontaminaciji niso bile radioaktivne in niso bile nevarne za okolico. V izolaciji so bile zato, ker so imele zaradi sevanja oslabljen imunski sistem. Tako v HBO seriji kot v knjigi “Voices of Chernobyl” (Černobilska molitev) nam je predstavljena zgodba žene gasilca, ki naj bi izgubila otroka zaradi sevanja, ki ga je v bolnici prejela od moža. Na koncu HBO serije zasledimo celo komentar, da je nerojeni otrok absorbiral sevanje in jo tako rešil pred smrtjo. Ta zgodba je skoraj zagotovo mit, vsaj glede na zgoraj omenjeno pismo profesorja Gale.

Da odgovorimo še direktno na vaše vprašanje glede možne neodstranljive kontaminacije: vsekakor je možno, saj je do močne in težko odstranljive kontaminacije prišlo v nesreči v mestu Goiania v Braziliji, kjer so se civilisti kontaminirali z nepravilno zavrženim virom za medicinsko uporabo (Cesium-137). Podobnega primera v povezavi z obratovanjem reaktorjev ne poznamo.

Nevtrino

Vprašanje ni ne posredno povezano s černobilsko nesrečo, mislim pa, da je relevantno za celostno obravnavo jedrske energije v družbi. Ali obstajajo realni scenariji za ubranitev integritete jedrskega reaktorja pred človeškimi grožnjami v primeru dogodkov, ki zamajejo temelje človeške družbe - vojna, naravna katastrofa?

DJS:Aljaž

Kratek odgovor je ja. Scenariji za ubranitev jedrskih reaktorjev proti človeškim grožnjam v raznih okoliščinah obstajajo, a jih na žalost ne moremo opisati, saj so tajni. Del varovanja je namreč tudi to, da so le redki seznanjeni s postopki varovanja teh objektov.

Blaž

Sedaj ko je serija tako popularna seveda veliko obozevalcev hoce v zivo videti mesto Prypjat, nekje sem zasledil da je varno ce si tam samo na tem ogledu (ki traja cca. 3h) spet drugje da sploh ni varno, sedaj me pa zanima kaj priporocate vi kot strokovnjaki. Ali je pametno iti na "kraj zlocina" in ali bi lahko s tem reskiral kaksne trajne posledice? Hvala za odgovor

DJS:Aljaž

Člani DJS smo si letos aprila v sklopu strokovne ekskurzije ogledali tako černobilsko elektrarno, kot tudi zapuščeno mesto Pripjat. Več o našem obisku Černobila si lahko preberete v prispevku Strokovno-izobraževalna ekskurzija v Ukrajino junijske številke revije Jedrce (stran 8 in naprej). Organizirani ogledi trajajo bistveno več kot 3 ure. V našem primeru je ogled trajal 2 dni, prespali pa smo v Černobilu. Vodeni ogledi so zahtevani predvsem zaradi fizičnih nevarnosti, ki so posledica propadajočih stavb in infrastrukture ter deloma tudi zaradi t.i. vročih točk, kjer je sevanje povečano. Kljub temu, da smo bili znanstveniki radovedni okoli vročih točk, pa smo v dveh dneh ogledov znotraj izključitvene cone prejeli manj doze kot pri letu v Kijev in nazaj, ki pa ne povzroča trajnih posledic. Ogled priporočamo vsem, ki vas to zanima.

Dyatlov

Explain to me how does an RBMK reactor explode? That is physically impossible comrade DJS!

DJS:Aljaž

(Vprašanje v slovenščini: “Razloži mi, kako lahko reaktor tipa RBMK raznese. Tovariš DJS, to je fizično nemogoče!”)

V seriji so lepo razloženi mehanizmi, ki nadzorujejo jedrsko reakcijo in tudi časovnica kako so reaktor “pripeljali” v stanje, kjer je lahko eksplodiral. Kratko razlago razlogov za nesrečo si lahko preberete tudi na strani DJS. Glavne točke pa so:

Zasnova černobilskega reaktorja – tip RBMK
Kanalni reaktor velike moči (RBMK) je bil razvit z namenom dobiti kar najbolj učinkovit, močan in poceni reaktor, ki bi zadovoljil tedanjo sovjetsko energetsko politiko. Takratni sovjetski energetski plan je bil namreč zgraditi 150.000 MW električnih kapacitet iz jedrskih elektrarn do leta 1990.
Ta tip reaktorja je v primerjavi z ostalimi tipi omogočal enostavnejšo in hitrejšo gradnjo pa tudi večje moči. Celotna elektrarna je bila sestavljena iz kar se da enostavnih gradnikov, brez klasične reaktorske posode, velikih cevovodov; reaktor je bil sestavljen iz številnih majhnih komponent (pribl. 1700 primarnih cevovodov, 1600 gorivnih elementov, 200 kontrolnih palic …). Fizikalna zasnova tovrstnega reaktorja (grafitno moderirani vrelni reaktor) je bila razvita že mnogo prej, vendar so se mu ZDA in ostale države odrekle zaradi morebitnih nestabilnih obratovalnih pogojev.

Enota, v kateri se je 26. aprila 1986 zgodila nesreča, je bila ena od štirih. Končana je bila leta 1984, tri mesece pred rokom. Zaradi malomarnosti in želje po hitrejši izgradnji so bili vgrajeni grafitni podaljški kontrolnih palic krajši, kot je predvidevala projektna zasnova. Ekipe v kontrolni sobi so bile mlade in so komaj dohajale trend izgradnje – v sedmih letih so v Černobilu postavili kar štiri enote po 1000 MWe in gradili še naslednji dve.

Zakaj je bil černobilski tip reaktorja tako ranljiv?
Imel je šibko točko, da ni bil stabilen v vseh obratovalnih stanjih, kar pomeni, da ga v določenih okoliščinah ni bilo več možno nadzorovati. To je bilo še posebej izrazito v kombinaciji s kršenjem temeljnih pravil, katerih pomembnosti se te usodne noči niso zavedali.

Usodno testiranje, kršenje omejitev brez poznavanja tveganj
Nesrečo je povzročila kombinacija človeške napake in pomanjkljive tehnologije. V četrti enoti černobilske elektrarne so se namreč tik pred remontom odločili izvesti test, ki je veljal za zelo tveganega. Izkazalo se je tudi, da so operaterji med testiranjem kršili osnovna pravila pri upravljanju reaktorja in ga pripeljali v stanje, v katerem ni bilo več možno nadzorovati verižne reakcije. To je v kombinaciji s človeško ignoranco ob izklopu varnostnih sistemov, pomanjkljivo tehnologijo in odstopanjem od projektnih osnov privedlo do usodnih posledic.

Miha

Ali je bilo po nesreči iz reaktorja res videti snop vijolične svetlobe podoben laserju?

DJS:Anže

Hvala za vprašanje! Prva asociacija vijolične svetlobe je s svetlobo Čerenkova, kar omeni tudi lik Anatoly-a Dyatlov-a v seriji, vendar gre v tem primeru za drugačen fizikalni pojav. Sevanje namreč povzroči ionizacije v zraku ali vzbujanje atomov, ki nato pri prehodu nazaj v nevzbujeno stanje izsevajo svetlobo. Ali je res bilo videti po nesreči snop svetlobe je težko trditi, saj video posnetkov nesreče ni, fizikalno pa je takšen pojav mogoč, saj bi odprta reaktorska sredica povzročila veliko ionizacij kisika in dušika v zraku. V zvezi s tem lahko omenimo pričevanji dveh očividcev, ki sta ponoči opazila moder sij. Več o tem si lahko preberete v znanstvenem članku Lars-Erik de Geer: A Nuclear Jet at Chernobyl Around 21:23:45 UTC on April 25, 1986 , kjer omenijo pričevanje delavca elektrarne Alexandra Yuvchenka, ki je “stekel iz stavbe in videl snop modre svetlobe”, kakršen je prikazan v seriji.

Luka

Članek v Forbesu je poln netočnosti in celo zavajanj. Med drugim trdi, da se zaradi černobilske nesreče ni povečalo število otrok, rojenih z napakami, in kot vir navaja izjavo enega (!) ameriškega (!) zdravnika za New York Times iz leta, reci in piši, 1987. Za številne druge problematične izjave (npr. da je "most smrti" v Pripjatu "urbani mit", čeprav se pojavlja v številnih pričevanjih) ne navaja sploh nobenih virov. Nadalje trdi, da ni mogoče, da bi roka pordečila že ob dotiku oblek kontaminiranih gasilcev (kar ne drži). Skratka, tekst je neverodostojen, povrh vsega pa sloni na površnem gledanju serije in nepoznavanju virov, ki jih ta povzema.

DJS:Jan

Pozdravljeni! Tako članek na Forbesu kot izjava zdravnika res nista znanstveni študiji. Preučevanje posledic nesreče v Černobilu je težka naloga, saj je pogosto težko ločiti med resnico in urbanimi legendami. Ravno zaradi tega je izjemno pomembno, da se osredotočimo na znanstvene študije podkrepljene z dokazi in trenutno med bolj zanesljive take študije sodi poročilo Černobilskega foruma Chernobyl’s Legacy:Health, Environmentaland Socio-Economic Impacts , pri katerem je sodelovalo več sto znanstvenikov in 8 verodostojnih organizacij, vključno z International Atomic Energy Agency (IAEA) in World Health Organization (WHO). Omenjena študija, ki preučuje 20-letno obdobje po nesreči, ni ugotovila povečanega števila otrok, rojenih z napakami in je kot edini zaznavni vpliv sevanja ugotovila povečanje raka ščitnice med otroki. Na srečo je taka oblika raka med manj nevarnimi, dodatno pa bi se ji lahko izognili, če bi prebivalcem takoj po nesreči razdelili tablete z jodom.

Ali bi lahko roka pordečila ob stiku kontaminiranih oblek pa težko komentiramo, saj ne vemo, kakšna je bila hitrost doze na površini obleke. Take opekline bi lahko bile posledice beta sevanja.

Glede “mosta smrti” pa je brez dodatnih informacij težko karkoli trditi. Lahko pa sklepamo, da če je od 134 gasilcev in delavcev elektrarne, ki so bili izpostavljeni največjim dozam med posredovanjem v prvih urah in dneh po nesreči umrlo 28 za posledicami sevanja (referenca je zgoraj omenjeno poročilo IAEA), je verjetnost, da so vsi ljudje, ki so tisto noč gledali na mostu, umrli za posledicami sevanja, izjemno majhna. Zanimivo je pričevanje inženirja iz Prypjata Oleksiy Breusa. Za BBC je povedal, da nikoli ni slišal za skupino ljudi, ki naj bi opazovala gorečo elektrarno iz mosta Chernobyl survivors assess fact and fiction in TV series.

LargeEddy

Zakaj je černobilska elektrarna potrebovala tako velik dimnik? Za izpuhe dizelskih generatorjev se zdi groteskno predimenzioniran.

DJS:Jan

Ne zatesnjeni prostori s potencialno radioaktivnimi snovmi se jedrskih elektrarnah vzdržujejo na podtlaku (da ni uhajanja v okolico), kar zagotavljajo ventilacijske enote, katerih izpuh se izvede skozi filtriran zračnik, ki deluje kot dimnik. RBMK tip elektrarne ima zaradi svoje zasnove veliko takih prostorov, zato je tudi dimnik videti tako velik.Vir: kolegi iz NEK

Matej

Zdravo, zanima kako (če sploh je) je sevanje povzročilo strmoglavljenje helikopterja in okvaro lunarnega vozila? Predvidevam, da je povezano z okvaro elektronike, ampak na kakšen način?

DJS:Anže

Pozdravljeni! Sevanje ni povzročilo strmoglavljenja helikopterja, ki se je v resnici zgodilo kasneje kot je prikazano v seriji (pol leta po jedrski nesreči) in je bilo posledica trka rotorja in žic dvigala. To se lahko opazi na posnetku nesreče helikopterja. Okvaro lunarnega vozila pa je res povzročilo sevanje, ki je poškodovalo kontrolno elektroniko vozila. Točno kateri del elektronike je prvi odpovedal nam ni znano, so pa po naših izkušnjah najbolj občutljiva integrirana vezja, kjer se zaradi sevanja lokalno nabere naboj, ta povzroči električni preboj, ki poškoduje elektronske komponente. Obstajajo tudi drugi mehanizmi poškodb.

Damjan

Pozdravljeni! Zanima me zakaj so morali skopati rov pod elektrarno in čemu je služil.to niso točno razložili v seriji. Lp hvala

DJS:Jan

Pozdravljeni! Takoj po nesreči nihče ni vedel kje se nahaja gorivo elektrarne in v kakšnem stanju je. Nekateri so se bali, da bo vroče gorivo prebilo tla in prišlo v podtalnico, kjer bi lahko onesnažilo vodo. Da bi to preprečili, so hoteli pod elektrarno skopati rov, v katerega bi vstavili toplotni izmenjevalec, ki bi gorivo shladil in ustavil. Kasneje so ugotovili (Fissioreaktori), da je pod elektrarno gorivo povzročilo razmeroma malo škode, zato je bil rov najverjetneje nepotreben.

Miha

Mene pa zanima zakaj niso recimo povedali za talitev jedra 1982 v reaktorju st.1 in zakaj ne omenjajo skoraj dnevnih izpustov radioaktivnega materiala. Te informacije sem zasledil na youtu in sicer ushanka show kateri ima cel del posvecen cernobilu.

DJS:Jan

Zakaj Sovjetska zveza svoje državljane ni pravočasno in korektno obveščala o dogajanju v černobilski elektrarni z gotovostjo ve/je vedelo samo takratno vodstvo. Je pa to tema, ki je v seriji na široko obravnavana in po besedah ustvarjalcev celo eden od glavnih razlogov za nastanek te serije. Najverjetneje je šlo za kombinacijo vzrokov, med katere sodijo strah pred tem, da bi Sovjetska zveza izpadla šibka tako navznoter kot mednarodno in (po sami nesreči) kot poskus preprečevanja panike med prebivalci.

Andrej

Živijo, zanima me zakaj v seriji za merjenje sevanja vedno uporabljajo enoto roentgen? Ali ni bolj primerna količina hitrost doze roentgen/s?

DJS:Jan

Tako je, v seriji neprestano mešajo hitrost doze s kumulativno dozo. Hitrost doze se je takrat merilo v roentgenih na uro. Če je bil nekdo 1 uro izpostavljen hitrosti doze 1 roentgen na uro, je prejel dozo 1 roentgen. Roentgen namesto roentgen na uro se včasih pogovorno uporablja zato, ker je krajše. Danes pa se sicer namesto roentgenov, ki merijo količino energije odložene v zraku, kot uradna enota uporablja Sievert, ki meri učinke ionizajočega sevanja na človeško telo.

Andraž

Pozdravljeni, slišal sem da naj bi nov ščit okoli Černobil elektrarne zdržal nadaljnih 100 let. Ali ima organizacija, ki skrbi za postavitev in vzdrževanje že kakšne načrte za naprej?

DJS:Aljaž

Pozdravljeni. Nova struktura okrog reaktorja je poleg preprečevanju izpustov namenjena razgradnji reaktorja. V notranjosti bodo z roboti, žerjavi… začeli rezati in odstranjevati strukture starega sarkofaga, poškodovanih delov reaktorja in na neki točki tudi poškodovanega goriva elektrarne ter jih pospravili v za to namenjene vsebnike. Na povezavi "EARLY" DISMANTLING OF SO INSTABLE CONSTRUCTIONS si lahko pogledate video o tem, kako naj bi potekali prvi deli razgradnje. Življenjska doba te strukture torej ni tako pomembna kot to, da se v tem času reaktor razgradi.

Iztok

Na spletu sem videl animacijo kako se je širil jedrski oblak preko Evrope. Na njem je vidno, da je bilo prisotno zelo močno sevanje tudi v Sloveniji. Ali so bile narejene kakšne raziskave koliko je zaradi tega sevanja v Sloveniji več obolelih za rakom? Kako varno je bilo takrat uživati hrano v Sloveniji saj so dozo sigurno dobile tudi živali in rastline?

DJS:Aljaž

Narejene so bile številne študije v različnih državah, kjer so analizirali potencialni vpliv povečanja izpostavljenosti sevanju tako pri ljudeh kot v naravi. Tu priporočamo v branje Chernobyl’s Legacy:Health, Environmentaland Socio-Economic Impacts in ČERNOBIL: Nesreča, posledice in nauki predvsem od strani 31 do 36, relevantna pa so tudi poglavja “Kaj je res” (stran 49 in naprej), “Kaj je napačno” (stran 57 in naprej), “Kaj je negotovo” (stran 64 in naprej) in “Posledice černobilske nesreče v Sloveniji” (stran 71 in naprej).

Kratek povzetek pa je, da razen raka ščitnice pri najbolj izpostavljenih otrocih v Belorusiji in Ukrajini v populaciji ni bilo opaziti odstopanja pogostosti raka od prejšnjih vrednosti. Podobno velja za floro in favno. Pri živalih znotraj izključitvene cone je bila spet najbolj izpostavljena ščitnica, imele naj bi tudi manj mladičev in živele krajši čas. Po drugi strani pa je vpliv na zdravje ljudi, divjih živali in rastlin v večini Evrope zanemarljiv, predvsem zaradi majhnih prejetih doz, tako z zunanjo izpostavitvijo kot preko hrane. Za Slovenijo je v omenjeni literaturi citirana dodatna življenjska ekvivalentna doza 0,72 mSv, kar je bistveno manj od letnega naravnega ozadja (v Sloveniji v povprečju 2,4 mSv letno), tako da povečanja pogostosti raka zaradi tega ni pričakovati. Prepovedi uživanja potencialno problematičnih živil so bile izvedene predvsem preventivno, da bi še dodatno zmanjšali potencialna zdravstvena tveganja in zaščitili prebivalstvo tudi v primeru hujše kontaminacije, kot je dejansko bila. Tudi študije na Finskem in Švedskem, ki sta bili močneje izpostavljeni, niso zaznale povečanja pogostosti raka.

DJS:Tomaž

V Sloveniji so potekale številne meritve, ki jih je vodil IJS. Ker pa mreža merilnikov takrat še ni bila tako gosta kot je sedaj, smo delali terenske meritve. Del teh meritev sem opravil tudi jaz še kot dijak na gimnaziji. Merili smo zunanje hitrost doze in vzorčili zemljo. V vzorcih smo lahko spremljali I-131, Cs-134 in Cs-137. In ugotovili korelacijo med količino dežja v tistih dneh in koncentracijami Cs-137. Večje količine padavin so pomenile večje koncentracije in doze. Primer takšnih meritev iz leta 1990 je v prilogi.

Takoj po nesreči je bila zunanja hitrost doze leta 1986 3x večja kot pred nesrečo. Ker celotno prejeto dozo sestavlja poleg zunanjega sevanja tudi naravni radon in notranje obsevanje, je potem ocena, da smo v Sloveniji leta 1986 zaradi Černobila prejeli dodatno dozo v višini naravnega ozadja (kot da bi imeli dvojno naravno ozadje). Leta 1989 (ko sem pri meritvah sodeloval tudi sam) je bila zunanja hitrost doze samo še 1,8x večja kot pred nesrečo. Dodatna doza zaradi Černobila se je zato leta 1989/90 že zmanjšala na 10 do 15% naravnega ozadja.  Priloga: https://1drv.ms/b/s!AnyG2xbKZgJWhKUk0wV4RaOSxOJdyg

Brane

Ta nesreča tudi pri nas, v ex. Yugi, ni bila tako zelo oddaljena in nedolžna, kot se to mogoče komu zdi danes. Takrat sem bil z familijo na Krku, 26. aprila zvečer je padal dež. Ponoči sem lazil okoli bajte in se mi je zdelo, da imajo listi španskega bezga in lovora nekakšen neobičajen in čuden sijaj, kot bi bili fosforoscentni. Svetloba je bila po barvi precej podobna tisti, ki jo opisujejo kot sevanje Čerenkova in sem jo imel nekoč, ob ekskurziji v JEK priložnost videti, in so nam jo takrat tudi razložili. Naslednji dan, proti večeru so pričele 'kapljati' prve novice o povečanjem sevanju, ki da je prihajalo od nekje iz Sovjetske zveze in so ga sprva registrirali na Švedskem in Finskem. Potem je zavladala kar velika panika in kaj kmalu smo vsi vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Po radiu so vsake deset, petnajst minut sporočali stanje sevanja, odsvetovali gibanje zunaj, uporabo sveže zelenjave, premetavanje peska in podobno. Po prvomajskih praznikih se je stanje nekoliko umirilo, zlasti zaradi 'meteoroloških razlogov', ki so nam bili sicer ves čas 'v prid'. Takratna Yu oblast je delila jodove tablete in nasvete in tako naprej. Ko sem se 4. maja zvečer vrnil v Ljubljano, so bile tako gostilne, kot okna stanovanj tesno zaprta, ulice opustele, po cestah (Bežigrad, Dunajska) so vozile čistilne cisterne in z krožnimi žičnimi krtačami čistile in izpirale kote med pločnikom in cesto (to sem celo fotografiral), spremljali pa so jih možakarji v pravih pravcatih skafandrih ... in tako to. Kasneje se je dogajalo vse mogoče, tisto leto verjetno ni nihče gobaril, čeprav so bile gobe pogosto ... gigantske. Konec maja je priromala celo švedska televizija in ljudi zasliševala v zvezi s tem černobilskim sranjem in med drugim so na Čopovi naleteli tudi name z nekajletnim potomcem na ramenih. Danes, pri 64. letih imam okvaro ščitnice, pravzaprav mi skoraj ne dela več in sem obsojen na dosmrtno jemanje Euthyroxa - moje delo je bilo pač tako, da sem bil takrat več ali manj zunaj. Ne vem, če je ta okvara ščitnice eksplicitno posledica Černobila, vsekakor pa tisti dogodki niso blagodejno delovali na nikogar, razen mogoče na rast gob in še česa. Spomnim se tudi, da se je takrat neobičajno enormno razrasla tudi bela omela, drevesni simbiot, ki na nek način skrbi za zdravje dreves in seveda Asterixovo moč.

DJS:Aljaž

Zanimivo je brati vaše spomine na tiste dni, toda moramo jih primerjati z znanimi dejstvi:

  • 26. aprila “radioaktivni oblak” še ni dosegel Jugoslavije, tako da opisan sijaj nikakor ni mogel biti povezan z nesrečo oziroma z ionizirajočimi sevanji. Tudi sicer se v vidnem delu elektromagnetnega spektra radioaktivnih delcev iz oblaka ne zazna. Vidni efekti, opisani v enem od prejšnjih komentarjev, so možni zgolj v res izjemnih okoliščinah - npr. takoj po nesreči tik nad reaktorjem.

  • Prepoved gobarjenja in uživanja nekaterih drugih gozdnih in kmetijskih izdelkov je bila izvedena predvsem preventivno, da se res zmanjša verjetnost za prihodnja obolenja v smislu, da če majhni relativno neboleči ukrepi znatno zmanjšajo prejeto dozo, se ti ukrepi izvedejo.

  • Gobe so bile najverjetneje velike ravno zaradi tega, ker ljudje niso gobarili.

  • Glede na izpostavljenost prebivalcev na območju Slovenije in takratne Jugoslavije korelacije med obolenji ščitnice in izpusti zaradi nesreče ne gre iskati. Radioaktivni jod v visokih dozah, kakršnim so bili izpostavljeni predeli Ukrajine in Belorusije, je bil res odgovoren za povečano pogostost raka ščitnice najbolj izpostavljenih otrok, drugih obolenj, še posebej pri tako nizki izpostavljenosti, kot so bila v našem delu Evrope, pa nikakor ne moremo pripisati nesreči v Černobilu.

  • Jodovih tablet prebivalcem v Sloveniji takrat niso delili.

  • Zanimivi so vaši spomini na osamljeno Ljubljano, na čistilne cisterne in ljudi v skafandrih. Če res imate fotografijo, se priporočamo za kopijo. Naši starejši kolegi, ki so takrat delali na Institutu »Jožef Stefan«, se ne spomnijo ničesar takega. Nihče se ne spomni, da bi takratne strukture civilne zaščite sploh bile sposobne organizirati dekontaminacijo ulic. Vsekakor pa ni bilo potrebe po tem. Da ni bilo to normalno tedensko pranje ulic, kar pa se je občasno dogajalo v takratnih časih po naših mestih?

Vir: starejši kolegi iz Društva jedrskih strokovnjakov

Brane Slevec

Vse, kar sem tukaj napisal, lahko, brez da me kar v šestih točkah razkrinkavate kot lažnivca in nekakšnega mitomana - enostavno preverite v arhivih, časopisih iz tistega časa. Nenazadnje ste bili takrat premladi, ali pa vas morebiti sploh še ni bilo. Sedemindvajsetega aprila, zgodaj zjutraj, so se tisti listi 'fosforescentno' svetlikali, modrikasta svetloba pa je spominjala na svetlobo, ki nastane pri sevanju Čerenkova, pa če se vam še tako zdi, da se niso mogli, očitno je bil tisti radioaktivni oblak precej hitrejši, kot se zdaj, po tridesetih letih nekomu zdi. Pa tudi meritev niso pričeli opravljati takoj, ko je v Černobilu 'počilo' ampak šele precej časa po tem, torej so tudi te meritve bolj tako - tako, vsekakor pa niso bile izvedene 'v realnem času', torej je šlo bolj za predvidevanje. Nenazadnje vas niti ni bilo na Krku v tistih časih ... jaz pa sem bil.

Nihče ni prepovedoval gobarjenja, vsaj jaz ne vem za to, občasno se je pojavila kakšna fotografija ali časopisni članek o nenormalno velikih gobah, kar je marsikateri novinar pripisal sevanju ... in podobno. Zelenjavo z vrta nismo jedli samo v tistih dneh, ko je bilo dogajanje bolj intenzivno, kasneje tega ni bilo, so pa svetovali previdnost, nihče pa ni nič prepovedoval. Tudi to lahko preverite v časopisnih arhivih. Povsem enostavno: Delo, Večer, Dnevnik ...

Oblast je delila jodove tablete, ne vem, če vsesplošno, saj ni bilo 'obsedno stanje', so jih pa zagotovo svetovali - jaz sem takrat delal 'na terenu' po celi Yugi, izvajali smo 'vojaški program' (strelišča, zaklonišča ... ) in smo tiste tablete kar nekaj časa 'sledovali', tako pa je bilo nekaj časa tudi v vrtcu, kamor je takrat zahajal moj potomec - tudi civilna zaščita je delovala neprimerljivo bolj učinkovito kot danes in sploh ni bila 'v razsulu' kot to skušate prikazati tukaj. Nasploh je takrat vse delovalo boljše kot danes, 'jugonostalgija' gor ali dol.

Čistilnih cistern za Bežigradom v nedeljo zvečer v začetku maja v opusteli Ljubljani si nisem izmislil, niti ljudi v zaščitnih oblekah, podobnih skafandrom in z gasilskimi cevmi v rokah - zakaj neki bi to počel, fotografija tega prizora, resda posneta z okna mojega stanovanja v šestem nadstropju stolpnice nad Dunajsko, pa je zagotovo še na tistem filmu - negativu, kljub temu, da radioaktivnost vpliva na srebrov nitrat ... celo bolj kot čas. zakaj pa se tega ne spominjajo vaši starejši kolegi, ki so takrat delali na IJS pa ne vem, mogoče takrat niso hodili po Ljubljani, najbrž jih nihče niti ni potreboval, ker so bili v tistih 'skafandrih' čistilci, če so pa imeli Geigerjeve števce s sabo, pa ne vem. Dozimetre so zagotovo imeli. Ni šlo za nobeno obširno 'dekontaminacijo' ampak so preprosto izpirali kote med pločnikom in cesto in se pri tem - popolnoma logično, tudi zaščitili. Naslednji dan so namreč mase delavnih ljudi hodile na delo, saj smo takrat imeli še kup fabrik ...Te zaščitne obleke, podobne skafandrom, so takrat uporabljali tudi pri ravnanju z poškodovanimi požarnimi detektorji (kobalt) - to pa je tudi pisalo kar na embalaži, da morajo početi. Zopet priporočam arhive zaprašenih časopisov, nekateri so celo digitalitirani in upam da tudi učinkovito indeksirani.

Nikjer nisem zapisal, da je moja okvarjena ščitnica danes nedvomno posledica tistega Černobila, ni pa izključeno, da je, dejstvo je, da je fuč in da moram dosmrtno goltati Euthyrox. Vsak dan, točno opoldne.

ps - če vam pač ni do tega, da ljudje pišemo svoja mnenja, vtise, spomine, to pač onemogočite. Nekateri si svoje znanje in mnenje znamo poiskati tudi sami, naprimer v knjigah, točno tam kjer tudi vi.

DJS:Aljaž

Pozdravljeni.

Namen klepetalnice je, da dobimo vprašanja in slišimo različna mnenja ter nato odgovorimo na osnovi dostopnih podatkov. Do sedaj smo vsa prejeta vprašanja in komentarje objavili ter na njih odgovorili/jih komentirali.