|
V Bruslju o evropskem medijskem alarmu zaradi okvare v Nukelarni
elektrarni Krško 4. junija 2008
5. novembra 2008 je Evropska komisija v Bruslju organizirala sestanek, na
katerem so s predstavniki vseh držav članic EU in še nekaterih pridruženih
držav preučili dogodke 4. junija letos, ko so evropski mediji zagnali
nepričakovan hrup zaradi okvare v Nuklearni elektrarni Krško, Poleg
slovenskega dogodka se je razpravljalo tudi o dogodku v Belgiji konec
avgusta in pa o neporočanju o radioaktivnih izpustih v Franciji, tudi
avgusta. Sestanka so se udeležili trije predstavniki URSJV z direktorjem
Andrejem Stritarjem na čelu.
Poročilo o odzivu Evropske komisije na dogodek je URSJV prejela že pred
sestankom, na sestanku pa je slovenska delegacija podrobno razložila naše
videnje dogajanj in vzrokov zanje. Po njeni oceni je bil glavni razlog za
izredno medijsko zanimanje sporočilo za javnost, ki ga je Evropska komisija
objavila tisti večer.
Glavni zaključki glede slovenskega dogodka so bili naslednji:
- Slovenija oz. URSJV je 4. junija ravnala skladno z neformalnimi
navodili in dogovori v skupini ECURIE, kjer so države spodbujali k
hitremu in neprikritemu poročanju ob kakršnihkoli dogodkih. Vendar pa
takrat ne bi bilo potrebno poročati s sporočilom Alert, saj izredni
dogodek, puščanje iz pomožne cevi primarnega sistema, ni imel nikakršnih
vplivov na okolje. Dovolj bi bilo informacijsko sporočilo.
- Pred dogodkom ni bilo predvideno, da bi komisija ob prejemu alarma
iz katere koli države članice kakorkoli obveščala javnost. V kabinetu
komisarja Piebalgsa pa so se odločili, da takoj pripravijo sporočilo za
medije o dogodku, ki je bilo objavljeno ob pol osmih zvečer (dogodek se
je začel razvijati okoli treh popoldne, elektrarna pa je bila ustavljena
in v varnem stanju okoli osmih zvečer). Na sestanku so se predstavniki
komisije strinjali, da je bilo sporočilo za javnost napisano preveč
alarmantno, vendar pa so vztrajali, da bodo tudi v bodoče ob podobnih
dogodkih obveščali javnost. Pri tem pa so se obvezali, da se bodo
predhodno posvetovali o vsebini sporočila z državo, v kateri se dogodek
dogaja in da bodo o njem obvestili ustrezne organe tudi v vseh ostalih
državah. Ponudili so tudi, da bodo pomagali organom iz posameznih držav
poslati sporočilo v evropske medije, če bomo tako želeli.
- Strinjali so se, da je treba veliko narediti na izboljšanju vsebine
sporočil za javnost. Sporočila morajo biti napisana tako, da vsebujejo
točne informacije, vendar ne smejo biti alarmantna in morajo biti dovolj
preprosta, da jih razumejo "stare mame".
- Udeleženci so se strinjali, da je uporabniški vmesnik za sporočanje
v sistem ECURIE zelo neroden za uporabo in da zahteva preveč
specializirane uporabnike. Prav tako so nepregledna sporočila, ki jih iz
tega sistema prejemamo. Žal pa osebje iz luksemburškega ECURIE centra ni
moglo zagotoviti hitre izboljšave, saj pričakujejo novo programsko
opremo šele leta 2010.
- Evropska komisija je že pripravila predlog izboljšave meril za
poročanje v sistem ECURIE, kar je bilo do sedaj preveč ohlapno določeno.
Dosedanja določba, da se sporočilo pošlje "... kadar koli država članica
odredi širše ukrepe za zaščito svojega prebivalstva ..." naj bi bila
podrobneje razložena z:
1. kadar se
zaradi izrednega dogodka v jedrski elektrarni odredi ali pa je zelo
verjetno, da se bo odredilo zaklanjanje, jodna profilaksa ali evakuacija
prebivalstva (pri nas bi to bila tako imenovana objekta nevarnost)
2. kadar pride do omejitev pri uporabi lokalno pridelane hrane ali krme.
3. kadar se poveča stopnja radioaktivnosti v okolju (nepričakovano širjenje
radioaktivnega oblaka)
Vsi ostali primeri, kakršna je bila tudi okvara v NEK 4. junija, naj bi
se sporočali kot informacija s posebno novo oznako "incident".
Belgijski upravni organ je predstavil poročilo o dogodku v inštitutu IRE,
kjer so 22. avgusta v okolje izpustili nekaj radioaktivnega joda, o tem
obvestili upravni organ šele 25. avgusta, ta pa je 29. avgusta odredil
omejitev uporabe lokalne zelenjave in tisto noč z alarmom prek sistema
ECURIE obvestil vse ostale države članice EU. Tudi v tem primeru je šlo za
zelo nerodno obveščanje, čeprav s precej drugačnimi posledicami kot v
slovenskem primeru. Evropskega medijskega buma ni bilo.
Govora je bilo tudi o tretjem primeru avgusta letos v obratu Tricasten v
Franciji. Tudi tam je šlo za radioaktivno onesnaženje okolice, upravni organ
je odredil nekaj omejitvenih ukrepov, v sistem ECURIE pa sploh ni poročal.
Iz razlage francoskega predstavnika je bilo razumeti, da so se zadovoljili s
sporočanjem na IAEA prek sistemov NEWS in INES, da pa v ECURIE niso poročali
med drugim tudi zato, ker tega niso znali!
|
