| |
Proslava 20. obletnice
Društva jedrskih strokovnjakov
Slovenije
Proslava 20. obletnice Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije je potekala
28.11. 2011 ob 13. uri v Beli dvorani Grand Hotelu Union v Ljubljani.
Proslave se je udeležilo okoli 70 udeležencev, med katerimi je bila večina
članov društva, in med katerimi so bili tudi gostje. Domači gostje so bili:
župan občine Krško gospod Franc Bogovič in študentje, ki so se prijavili na
razpis Jedrska energetika danes in jutri. Gost iz tujine je bil zaslužni
profesor na belgijski univerzi Frank Deconinck, ki je hkrati tudi častni
predsednik Evropskega jedrskega združenja.
Prireditev je povezovala gospa Bernarda Žarn, ki prihaja iz občine Krško. To
je občina, ki je letos prejela priznanje za energetsko najbolj učinkovito
občino.
Program proslave 20. obletnice Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije sta
odprli naši svetovno znani umetnici violinistka in harfistka, ki sta
zaigrali Meditacijo iz opere Thais avtorja Julesa Masseneta. Harfistka Sofia
Ristić je harfo študirala v Italiji in leta 1991 diplomirala z najvišjo
oceno na videmskem Konservatoriju.. Od leta 1996 je zaposlena kot članica
zasedbe Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kjer je solo harfistka.
Violinistka Majda Petrič Facchinetti je po študiju violine v Ljubljani
diplomirala tudi na Visoki šoli za glasbo v Kolnu. 11 let je bila redni član
Nacionalnega radijskega simfoničnega orkestra v Københavnu. Tudi ona je
zaposlena v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.
Gospod Franc Bogovič, župan občine Krško, je pozdravil udeležence in
čestital društvu za dobro delo v preteklih 20 letih ter poudaril velik pomen
jedrske elektrarne tako za Slovenijo kot za občino Krško. Pretekla leta so
bila izjemno aktivna in polna dogajanj, ker se je pripravljalo na izbiro
odlagališča za jedrske odpadke, za katere je sedaj dogovorjeno, da bodo
skladiščeni v občini Krško v bližini jedrske elektrarne. Društvu je čestital
za uspešno delo v preteklih 20 letih.
Da 20-letnica društva sovpada s 30-letnico obratovanja NEK, je v svojem
nagovoru spomnil gospod Ivan Špiler, direktor splošne administracije
elektrarne. Ob tem je izpostavil, da je 30 let uspešnega obratovanja NEK
potrdilo, da je bila investicija zelo uspešna z energetskega, okoljskega in
ekonomskega vidika. Prav tako si je v tem obdobju NEK v jedrski industriji
utrdila mesto med primeri dobre prakse na številnih področjih, vključno z
jedrsko varnostjo. Na področju jedrske stroke je poudaril pomembnost
strokovnih institucij in DJS kot asociacije fizičnih oseb.
Zelo težko si je predstavljati izjemno veliko količino energije, ki smo jo v
Sloveniji pridobili v jedrski elektrarni praktično brez izpustov škodljivih
snovi in ogljikovega dioksida. Letno to v zadnjem desetletju pomeni med 5 in
6 TWh proizvedene električne energije ali okoli 40% električne energije, ki
jo porabimo v Sloveniji.
Gospa Bernarda Žarn je povzela informacijo o priznanju za prispevek k
odličnosti pri varnem obratovanju jedrskih elektrarn, ki ga je svetovno
združenje operaterjev jedrskih elektrarn WANO (World Association of Nuclear
Operators) je oktobra letos podelilo predsedniku uprave naše jedrske
elektrarne gospodu Stanislavu Rožmanu. WANO je svetovno združenje podjetij,
ki upravljajo jedrske elektrarne po svetu. Poslanstvo združenja je
medsebojna pomoč pri čim varnejšem in učinkovitejšem obratovanju jedrskih
elektrarn. V združenju WANO so med aktivnostmi namenjenimi zagotavljanju in
izboljševanju varnosti jedrskih elektrarn vpeljali pregledovalne misije, s
katerimi operaterji drug drugemu svetujejo, kako še izboljšati svoje
delovanje, ter uvedli nabor kazalnikov, s katerimi se elektrarne glede
varnosti in učinkovitosti medsebojno primerjajo. Članstvo v združenju je
prostovoljno in popolnoma neodvisno od upravnih organov ali politike. Naša
jedrska elektrarna je članica WANO že od njegovih zgodnjih let, g. Stanislav
Rožman pa je v tem združenju več let zasedal pomembne vodilne funkcije.
Prejeto priznanje nedvomno potrjuje, da jedrski strokovnjaki iz Slovenije v
svetu uživajo ugled in zaupanje v svojo strokovnost.
Vpetost v mednarodne povezave društva je v veliki meri povezana z Evropskim
jedrskim združenjem – European Nuclear Society, v katerega je Društvo
jedrskih strokovnjakov Slovenije vključeno že dolga leta. Dr. Andrej Stritar
je bil pred leti njegov predsednik. Milena Černilogar Radež je sedanji
blagajnik. Gost na proslavi, častni predsednik Evropskega jedrskega
združenja in hkrati zaslužni profesor Frank Deconinck z Vrije Universiteit
iz Bruslja ter bivši predsednik nacionalne agencije za radioaktivne odpadke,
sedanji predsednik upravnega odbora Belgijskega jedrskega raziskovalnega
centra SCK-CEN in sedanji podpredsednik podjetja za izdelavo jedrskega
goriva Belgonucleaire NV je udeležence pozdravil v imenu Evropskega
jedrskega združenja.
Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije v letošnjem letu praznuje 20 let
svojega delovanja. Delovanje društva je skozi leta potekalo v skladu z
osnovnimi cilji društva, ki so povezani z vzdrževanjem visoke kakovosti
strokovne dejavnosti na področju jedrske znanosti in tehnologije, z
dejavnostmi povezanimi z informiranjem javnosti o strokovnih vprašanjih ter
z mednarodnim povezovanjem.
O delu društva v preteklih 20 letih je spregovoril predsednik društva.
Poudaril je, da člani društva podpirajo varno obratovanje jedrske elektrarne
v Krškem ter projekt podaljšanja njene življenjske dobe, ki je predviden v
nacionalnem energetskem programu. Povedal je, da društvo podpira tudi
prizadevanja, ki se odvijajo v luči zadev glede nove jedrske elektrarne.
Uspešno delovanje društva ne bi bilo možno brez overjenih podpisov 10
ustanovnih članov, ki so to storili na sodišču v Ljubljani pred 20 leti.
Plakete ustanovnim članicam oz. članom društva za prispevek pri
ustanavljanju društva je podelil predsednik društva. Ustanovni člani društva
so: Dušan Bosnar, Leon Cizelj, Radko Istenič, Igor Jenčič, Venceslav
Kostadinov, Alenka Loose, Irena Mele, Andrej Prošek, Andrej Stritar in Igor
Šalamun.
V čast nagrajencem smo poslušali Čardaš avtorja Vittoria Montija in nato
valček Johannesa Brahmsa.
20 let delovanja društva sovpada tudi s 25. obletnico študija jedrske
tehnike na Univerzi v Ljubljani. Visoka strokovnost zaposlenih je še posebej
pomembna na jedrskem področju, čemur se v Društvu jedrskih strokovnjakov
Slovenije posveča še posebna pozornost. V namen spodbujanja zanimanja mladih
za jedrsko področje društvo zadnja leta tradicionalno razpisuje nagrado za
najboljše študentsko delo povezano z jedrskim področjem.
Prof. dr. Leon Cizelj, ki je vodja Odseka za reaktorsko tehniko na Institutu
Jožef Stefan in eden izmed ustanoviteljev evropske mreže univerz z jedrskega
področja je spregovoril o pomenu znanja, o komunikaciji in o informacijah,
ki so pomembne za osebnostni razvoj.
V komisiji komisije za oceno del in izbiro nagrajencev natečaja Jedrska
energetika danes in jutri, ki ga je društvo razpisalo poleti letos, so
sodelovali: prof. dr. Leon Cizelj kot predsednik komisije, prof.dr. Iztok
Tiselj, doc. dr. Tomaž Žagar in prof. dr. Andrej Trkov kot člani.
Na natečaj je prispelo 12 prijav, ki jih na kratko predstavimo:
Matjaž Bregar, absolvent operativnega gradbeništva na Fakulteti za
gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani z animacijo z naslovom
»Animacija na temo ekonomičnost jedrske energije« s premišljenim scenarijem
in privlačno glasbeno spremljavo, ki lahko zelo pozitivno vpliva na čustveno
dojemanje vsebine, sporoča o ekonomičnosti jedrske energije.
Blaž Cugmas, študent 2. letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani v razpravi z naslovom »Ekonomika jedrske energije na ravni
posameznika« sporoča, da lahko mali delničarji pomembno prispevajo k
finančni konstrukciji investicij v jedrske elektrarne in pri tem tudi dobro
zaslužijo.
Jernej Hafner študent 2. letnika Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani
z animacijo z naslovom »Primerjava NEK in TEŠ« primerjalno predstavi glavne
značilnosti dveh največjih elektrarn v Sloveniji.
Blaž Kozole, študent 3. letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani v razpravi z naslovom »Sprejemljivost jedrske energije« na
poljuden način predstavi jedrsko tematiko, ki je podkrepljena z veliko
barvnimi slikami in shemami.
Blaž Likovič, absolvent energetskega in procesnega strojništvo na Fakulteti
za strojništvo Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Primerjava in
sprejemljivost jedrske energetike« predstavi prednosti in slabosti ter
glavne značilnosti najpogostejših vrst elektrarn.
Isti avtor v svojem drugem prispevku z naslovom »Računalniška simulacija
nezgodnega primera na jedrski eksperimentalni napravi« obravnava simulacijo
male izlivne nezgode na eksperimentalni napravi, ki je pomanjšan model
tlačnovodne jedrske elektrarne.
Tomi Medved, absolvent elektroenergetike na Fakulteti za elektrotehniko
Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Zmote in resnična dejstva o
jedrski energiji« predstavi anekdote iz lastnih izkušenj, ki bralca
pritegnejo ter mu nevsiljivo in duhovito predstavijo ključna dejstva in
podatke o jedrski energiji.
Nejc Podbreznik, absolvent strojništva na Fakulteti strojništvo Univerze v
Mariboru v razpravi z naslovom »Sprejemljivost jedrske energije« predstavi
fizikalno ozadje delovanja jedrskih reaktorjev na termične in hitre
nevtrone.
Matic Suhodolčan, absolvent fizike na fakulteti za matematiko in fiziko
Univerze v Ljubljani v razpravi z naslovom »Vpliv recikliranja urana in
plutonija na strateške zaloge jedrskega goriva v Sloveniji« izjemno dobro
oceni, za koliko časa bi znane zaloge urana v Žirovskem vrhu zadoščale za
gorivo naše jedrske elektrarne.
Matic Vrabič, študent 2. letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v
Ljubljani z anketo z naslovom » Podoba jedrske energije v slovenski
javnosti« prikaže slabo poučenost naključnih anketirancev o jedrski
energiji.
Maja Žarković, študentka 1. letnika Fakultete za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani v razpravi z naslovom »Kdo se boji jedrske energije« izpostavi
velik vpliv medijev ter okoljevarstvenih organizacij na javno mnenje o
jedrski energiji.
Aleksander Žbogar, absolvent Fakultete za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani v razpravi z naslovom »(Jedrska) energetika nekoč, danes, jutri… v
zgodbah« na duhovit način prikaže vire energije skozi zgodovino s poudarkom
na sedanji in prihodnji izrabi jedrske energije na različnih področjih.
3 nagrade najboljšim trem avtorjem je v imenu Društva jedrskih strokovnjakov
Slovenije podelila bivša predsednica društva in slovenska poslanka v
Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.
Matic Suhodolčan je dobil tretjo nagrado v vrednosti 500 €. Matjaž Bregar je
dobil drugo nagrado v vrednosti 750 €. Tomi Medved je dobil prvo nagrado v
vrednosti 1500 €.
Po končani proslavi je sledila kratka tiskovna konferenca, na kateri je
predsednik društva prebral izjavo za javnost. Nato je skupaj s prof.
Deconickom, s prof. dr. Leonom Cizljem, in dr. Nadjo Železnik odgovarjal na
vprašanja, ki so se nanašala predvsem na jedrske odpadke in potrebe po novih
elektrarnah.
Marko Čepin
Predsednik DJS
>> fotografije
|
